Ilustracija: Emica Ožir

17. SEPTEMBER 2018
​PRISLUHNITE ZGODBI PETRA ZUPANCA

V četrtek, 6. septembra 2018, smo se nekateri učenci osmih in devetih razredov zbrali v šolski knjižnici. V okviru projekta Medgeneracijskega branja so se nam pridružile članice bralne skupine Mravljice, ravnateljica Bernardka Sopčič in knjižničarka Alja Bratuša. V veliko čast nam je bilo, da smo lahko gostili Polzelana Petra Zupanca in njegovo ženo Liu Ying.
Peter je v svojem življenju počel že marsikaj, med drugimi je vodil mestni kino Metropol v Celju, pisal filmske kritike, pred kratkim pa je izdal svojo drugo knjigo z naslovom Kitajska, dežela razdalj, in jaz. Prav ta naslov nam pove, da Peter že nekaj časa živi na Kitajskem. Leta 2007 je prvič odšel na potovanje po Kitajski. Zaradi zanimanja se je naslednje leto odločil, da jo bo ponovno obiskal.
Naše srečanje se je pričelo z vprašanjem: »Na kaj pomisliš, ko slišiš besedo Kitajska?« Porodile so se nam besedne zveze, kot so kitajski zid, kitajski zmaj, riž in riževa polja, napredni ljudje, onesnaževanje … Nato smo se z gostoma pogovarjali o življenju, kulturi, šolanju in pogojih življenja na Kitajskem. Peter in njegova žena (angleško Bella) sta nam pokazala znano kitajsko igro o številih. Po srečanju smo se posladkali in družili, nato pa odšli nazaj k pouku.
Ker naju je zanimalo še več o njegovih vtisih in dogodivščinah, sva zanj pripravili nekaj vprašanj, na katera nama je prijazno odgovoril.
 
Kaj so o selitvi na Kitajsko menili vaši bližnji?
Za njih je bil to pravi šok.
Ali ste bili ob prvem obisku Kitajske pozitivno ali negativno presenečeni?
Zagotovo pozitivno. Zaradi velikega zanimanja pa sem se potem odločil, da se ponovno vrnem.
Kje so po vašem mnenju boljši pogoji za življenje?
Vsepovsod so plusi in minusi. Na primer, tam morajo šolarji vstati veliko bolj zgodaj kot v Sloveniji.  Nekateri ostajajo v šolah tudi do 17. ure, nato pa morajo narediti še veliko naloge. To je velik minus za Kitajsko, vendar so potem učenci zelo uspešni, kar je plus.
Kaj najraje počnete v prostem času (če ga imate)?
Ne ostaja mi veliko prostega časa, saj poleg pisanja knjig, filmskih kritik in poučevanja angleščine zelo rad berem knjige. Na leto preberem najmanj 100 knjig ali več. Večina teh je v angleščini.
Vemo, da je hrana na Kitajskem zelo raznolika. Kaj pa Vi najraje jeste za zajtrk?
Zelo rad imam riževo kašo, sojino mleko, cmoke, ki niso polnjeni s sadjem, kot jih jeste tukaj, ampak z mesom in zelenjavo. Drugače pa se na trgu da dobiti tudi žabe, kače … Zanimivo je, da se na Kitajskem lahko do sitega naješ za samo 2 evra, kar v Sloveniji praktično ni mogoče.
Kitajska je znana po svoji napredni tehnologiji. Ali bi morda vedeli, kako hitro vozijo najhitrejši vlaki?
Okoli 300 do 400 km/h.
Ali bi želeli z nami deliti kakšno anekdoto, ki se vam je zgodila in je ne boste nikoli pozabili?
Kot običajno sem imel tisti dan pouk. Nosil sem kratke rokave in vsi učenci so strmeli v moje roke, kot da je na njih nekaj posebnega. Ko so odhajali, so se drgnili ob roke in sploh nisem vedel, za kaj gre. Sčasoma sem ugotovil, da obožujejo moje poraščene roke in en učenec je med božanjem mojih dlak na roki rekel: »Kako mehko!« (smeh)
 
Eva Štemberger in Hanna Turnšek, mladi novinarki
​
Ker sta nama bila gosta zelo všeč, naju je zanimalo, kako so druženje doživljali drugi učenci.
  
V četrtek je bilo zelo zanimivo. Peter je prišel v knjižnico, nas pozdravil, nato pa povedal nekaj splošnih podatkov o Kitajski. Medtem smo se zelo zabavali, najbolj všeč pa mi je bilo, ko je njegova žena pripovedovala o razlikah obraza med evropskimi in kitajskimi dekleti. Povedala nam je, da si veliko deklet na Kitajskem želi spremeniti obraz, da bi bile podobne nam.  (Maj Zabukovnik, 8. r.)
 
Ko sem zjutraj prišla v knjižnico, je tam že sedel naš gost Peter Zupanc. Bilo je zelo zanimivo, najbolj pa mi je bilo všeč, ko je Peter prikazoval razlike med slovenskimi in kitajskimi natakarji. Povedeal je, da so v Sloveniji natakarji in vsi ostali uslužbenci veliko bolj prijazni in odprti kot tam, saj si za gosta vzamejo čas in imajo potrpljenje. (Maša Pirec, 8. r.)
 
Srečanje s Petrom je bilo zelo poučno, saj sem spoznala marsikaj novega. Med razlaganjem sem Petra pozorno poslušala, a mi je bil vseeno bolj všeč del druženja, kjer sem se lahko pogovarjala z njim. Velikokrat sem morala vprašati kaj v angleščini, da bi nas njegova žena bolj razumela. Peter nam je pokazal zelo zanimivo kitajsko igro, ki je podobna naši igri kamen, škarje, papir.  (Nana Petrovič, 9. r.)
 
V četrtek je bil začetek dneva zelo zanimiv. Ko sta Peter in njegova žena vstopila v knjižnico, smo se najprej predstavili, potem pa nam je povedal nekaj besed o Kitajski in svojih vtisih, vezanih  na našo šolo. Kasneje pa smo mu učenci, knjižničarka in gospe postavili par vprašanj o tamkajšnjem življenju, načinu šolanja … Kmalu se je v pogovor vključila tudi njegova žena, ki je govorila v angleščini, kar je bilo vsaj meni zelo zanimivo. Ko smo končali z vprašanji, sta nas naučila kitajsko igro, ki smo jo prav tako poskusili igrati, ter se poslovila in počasi odšla.  (Maša Šuster, 8.r.) 
Picture
Foto: Eva Štemberger in Hanna Turnšek

10.-21. SEPTEMBER 2018
​PRIČENJA SE NOVA SEZONA BRANJA

​V šolski knjižnici se učenci od 2. do 9. razreda (tudi na podružnični šoli v Andražu) seznanjajo z letošnjim programom za domače branje, bralno značko in s knjigami za Cankarjevo tekmovanje. 

Branje za bralno značko bomo uradno pričeli 17. septembra na dan zlatih knjig, ki ga vsako leto praznujemo v spomin na priljubljenega mladinskega pisatelja Franceta Bevka. Že zdaj pa si učenci lahko izbirajo knjige za slovensko bralno značko.

V knjižnici v kratkem pričakujemo tudi knjige za nemško in angleško bralno značko. Vse informacije o tujejezičnih bralnih značkah bodo učenci dobili pri pouku angleščine in izbirnega predmeta nemščina, knjige pa si bodo lahko izposodili v šolski knjižnici.

8. SEPTEMBER - 8. OKTOBER 2018
NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA

V soboto, 8. septembra, praznujemo mednarodni dan pismenosti. Branje in izobraževanje za marsikoga na našem planetu ni tako samoumevno kot v Sloveniji. Spomnimo se, da lahko vsi državljani postanemo pismeni popolnoma brezplačno. To nam omogočajo obvezna osnovna šola in vse druge ustanove, tudi knjižnice. Pod pokroviteljstvom našega predsednika države Boruta Pahorja bo vse od 8. septembra pa do 8. oktobra, ko bomo zaključili s tednom otroka, v Sloveniji potekal  NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA. Nanj vas bodo opozarjali plakati slovenskih ilustratorjev – ste jih že opazili na naši šoli? Prav gotovo pa boste zasledili kakšno informacijo tudi v medijih.
Tudi naša šolska knjižnica se je v praznovanje vključila z imenitnim dogodkom, saj nas je včeraj obiskal naš nekdanji učenec, sedaj pa pisatelj Peter Zupanc, ki nam je v pogovoru razkril nešteto zanimivih stvari o Kitajski, kjer že osem let prebiva. Z njim je bila tudi njegova kitajska žena Liu Ying, ki smo jo prav tako zasuli z vprašanji.
Šolski novinarji še pripravljajo poseben prispevek o dogodku, ki ga bomo v kratkem objavili na naši spletni strani.

1. september 2018
ŠOLSKA KNJIŽNICA JE POLNA UČBENIKOV

V prvem tednu pouka poteka v šolski knjižnici izposoja učbenikov iz učbeniškega sklada, zato bo izposoja knjig mogoča šele od petka, 7. septembra, dalje. Učenci boste prišli po učbenike po določenem urniku.

V četrtek, 6. septembra, bomo v knjižnici gostili pisatelja Petra Zupanca, Polzelana in našega nekdanjega učenca, ki že osem let živi na Kitajskem. V okviru projekta medgeneracijskega branja se bomo z njim pogovarjali članice bralne skupine Mravljice in učenci. Predstavil nam bo tudi svojo najnovejšo knjigo Kitajska, dežela razdalj.
​​
Foto: http://www.nt-rc.si/
© Alja Bratuša, 2018